Cilj letošnje ekskurzije je bil spoznati dvojezično šolstvo na avstrijskem Koroškem. V nekem smislu je bila letošnja ekskurzija nadaljevanje lanske, ko smo v Prekmurju spoznali dvojezične slovensko-madžarske šole, v Porabju pa madžarsko – slovenske.
V četrtek, 10. aprila 2025, smo se dijaki četrtih razredov in 5. razreda humanistične smeri v spremstvu profesoric Sonje Gregori, Marije Kristine Milič in Patrizie Samar najprej odpeljali do Vrbskega jezera, kjer smo si ogledali znamenito srednjeveško cerkvico v kraju Otok – Maria Wörth, nato pa smo v veselem vzdušju malicali in se sprostili ob obali največjega koroškega jezera. Sledil je vodeni ogled Celovca, kjer nam je ostala v lepem spominu dvorana grbov v dvorani deželnega zbora. Tu smo lahko občudovali originalni knežji kamen, na katerem so v zgodnjem srednjem veku ustoličevali karantanske kneze. Nato smo se napotili do zmajevega vodnjaka na Novem trgu, pa še do stolnice, kjer se nahaja kamniti relief blaženega Antona Martina Slomška, ki je bil prav v tej cerkvi posvečen v duhovnika. Obiskali smo tudi cerkev Sv. Egidija, znano po kapeli, ki jo je v slogu magičnega realizma poslikal umetnik Ernst Fuchs. V poslikavah je veliko apokaliptičnih prizorov. Sprehodili smo se tudi po mestni četrti, kjer se nahaja večina slovenskih ustanov v Celovcu.
Popoldne smo se odpeljali do Gosposvetskega polja, kjer smo si najprej ogledali vojvodski prestol, to je kamniti prestol z dvema sedežema. Na njem so v 9. stol. z obredom v slovanskem jeziku ustoličevali karantanske vojvode. Na zadnje smo obiskali cerkev Marijinega vnebovzetja, ki velja za eno najpomembnejših cerkva na Koroškem.
Naslednjega dne smo se odpravili do Ljudske šole 24. To je dvojezična, slovensko – nemška osnovna šola v Celovcu. Ob prihodu nas je sprejel ravnatelj, šolski pevski zbor pa nam je zapel tri pesmi. Ravnatelj nam je zatem predstavil šolo in orisal model dvojezičnega pouka. Dijaki smo nato po skupinah hospitirali v različnih razredih. Sledili smo pouku matematike, slovenščine in glasbene vzgoje.
Nato smo se udeležili proslave ob 83. obletnici deportacije 127 slovenskih koroških družin v nemška koncentracijska taborišča. Na proslavi je govorila tudi bivša deportiranka, ki so jo deportirali z družino, ko je bila stara 6. let. Po zaključku proslave smo se z avtobusom odpeljali v center mesta, kjer smo imeli kosilo, nato pa smo se odpravili proti domu.
Veseli smo, da smo se udeležili strokovne ekskurzije, saj je bila izjemno poučna. Menimo, da je bila pomembna predvsem zato, ker smo bolje spoznali življenje slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem. Nestrpno čakamo na naslednjo strokovno ekskurzijo!
Dijaki 4. hum.
0